Podvig je potekal od petka, 28. avgusta, od 18. ure do sobote do 19. ure. S tem je za eno uro presegel svoj dosedanji svetovni rekord in postavil nov mejnik v tem športu.
V soboto ob 18. uri je na nabito polnem kegljišču v Gradiški po 24 urah neprekinjenega igranja vstopil v zadnjo uro ekstremnega poskusa. Podvig je od njega zahteval vse atome fizičnih in psihičnih zmogljivosti. Izčrpan do skrajnosti je ob 19. uri zalučal zadnjo kroglo, s čimer je dosedanji rekord podaljšal za eno uro in dosegel izjemen športni uspeh.
Uroš Stoklas, ki že tri desetletja kroji vrh te panoge, velja za enega najuspešnejših posameznikov tako v domačem kot mednarodnem merilu. Njegov najnovejši podvig presega zgolj osebne okvire tekmovalnosti; postavitev novega rekorda v maratonskem kegljanju predstavlja tudi izjemno promocijo discipline, ki v primerjavi z drugimi športi pogosto ostaja v medijskem ozadju. S tem je Stoklas naredil nov, pomemben korak k širši prepoznavnosti kegljanja kot vrhunskega športa.
Ob samem poskusu postavitve novega Guinnessovega svetovnega rekorda je potekala tudi humanitarna akcija zbiranja sredstev za pomoč trem dečkom družine Kovačević, starim 10, 9 in 7 let, ki so v enem samem letu izgubili oba starša. Zbrana sredstva bodo namenjena fantom, da bi jim vsaj malo olajšali te izjemno težke življenjske trenutke. S tem je Uroš Stoklas znova pokazal veliko srce, s katerim kot športnik plemeniti svoje največje podvige.
V Gradiško ga je prišel podpreti tudi predsednik Kegljaške zveze Slovenije Zoran Mojškerc ter številni drugi športni kolegi, ki so ves čas ekstremnega preizkusa igrali ob njem in mu tako nudili neposredno moralno podporo. V mednarodnih krogih je Uroš Stoklas izjemno cenjen, saj z osebnim zgledom dejavno prispeva k ugledu panoge. Hkrati s tem utrjuje status Slovenije, ki v zgodovini tega športa že od nekdaj velja za pomembno velesilo.
Z izjemnim rezultatom se je Uroš Stoklas znova zavihtel na kegljaški Olimp ter se z zlatimi črkami zapisal med velikane tega športa. Njegov petindvajseturni boj z utrujenostjo in lastnimi mejami je dokaz, da v vrhunskem športu ob fizični pripravljenosti odloča predvsem neizprosna moč volje. Skupni seštevek 15.972 podrtih kegljev v 26 igrah in povprečje 614,31 podrtega keglja na igro zgovorno pričata o njegovih izjemnih sposobnostih. Zgodovinski trenutek ni odmeval le na samem prizorišču, temveč je prek neprekinjenega prenosa v živo dosegel številne ljubitelje športa, ki so dihali z njim vse do zadnjega meta. Po uspešnem zaključku podviga zdaj sledi še uradna potrditev pristojne komisije za Guinnessovo knjigo rekordov, ki bo ta nečloveški napor tudi formalno okronala kot nov, težko dosegljiv svetovni mejnik.