Well-being ali razhajanje med smutijem in kremno rezino

Avtor: Janez Skobe

Sodoben “well-being” se ne skriva zgolj v smutijih in prisiljeni jogi, temveč v dragocenem trenutku, ko preprosto izklopite norost sveta in si brez slabe vesti izberete lastno srečo.

"Well-being." Že sama beseda zveni kot nekaj, kar bi si izmislil nekdo, ki nosi sandale iz recikliranih avtomobilskih gum in preživlja popoldneve v objemanju dreves. V starih dobrih časih – recimo leta 1983, sredi hladne vojne – je dobro počutje pomenilo, da si prišel domov iz službe, si odprl pivo in nisi dobil občutka, da te želi neka velesila ravno tisti trenutek zbombardirati z nuklearno bombo ali zastrupiti z antraksom. To je bilo to. Bili smo srečni.

Holistični pesek v čevljih

Danes pa so se stvari zapletle. Raziskave – tiste stvari, ki jih izvajajo ljudje v belih haljah v laboratorijih in naj bi o vsem vedeli zelo veliko – pravijo, da je well-being zdaj "holističen pristop k življenju".

Kaj to sploh pomeni? Očitno to, da moramo vsi hoditi na jogo, kjer se zvijamo v položaje, ki jih narava nikoli ni predvidela za odrasla človeška bitja, in jesti kvinojo, ki ima teksturo peska s plaže in okus po razočaranju. Prepričujejo nas, da moramo prehoditi točno določeno število korakov in vdihovati natančno odmerjeno količino gozdnega zraka, obogatenega s smrekovimi hlapi.

Vse to je verjetno res blazno dobro za vas, a vprašajmo se: je to zares tudi holistično? Menim, da pravi celostni pogled ne le dopušča, ampak naravnost zahteva tudi odmik. Tisti trenutek, ko svetu v obraz zavpijete: 'Ne grem se več!', je pogosto edini razlog, da vaš notranji mir sploh še obstaja. No, da ne bo pomote – seveda je treba upoštevati lastno zdravstveno kartoteko in vse pametne smernice zdravega razuma smiselno vtkati v svoje življenje. A ravno tiste majhne izjeme k pravilom so tisto, kar zares definira 'well-being'. Če namreč iz enačbe izbrišemo svobodo do napake, to ni več holističen pristop, ampak le še en dolgočasen birokratski protokol.

Čuječnost ali pokvarjen telefon?

Ljudi so v anketah vprašali: "Kaj vam pomeni well-being?" Odgovori so bili naravnost bizarni. Nekateri so rekli "notranji mir". To v prevodu običajno pomeni, da nimate otrok ali pa da vam je ravno crknil telefon. Drugi so omenjali "čuječnost" in "ravnovesje med delom in zasebnim življenjem". To zadnje je le lepši izraz za to, da v sredo popoldne ne želiš odgovoriti na šefov e-mail, ker v spodnjicah gledaš dokumentarec o zgodovini gumbov.

Sodobna obsesija s tem pojmom je pravzaprav pogosto le način, da nam prodajo več neumnosti. Več podlog za telovadbo, več dišav, ki dišijo po "gozdnem dežju", in več aplikacij za meditacijo, ki ti vsakih pet minut piskajo, da se moraš "sprostiti" – kar te seveda naredi desetkrat bolj živčnega, kot si bil prej.

Osnova proti nadgradnji

Najprej naj razčistimo: ne nasprotujem zdravim smernicam. Seveda je pametno, da ne uživate kemikalij, ocvrtih v nekaj mesecev starem olju iz friteze, in da vaš kulinarični vrhunec ni sendvič z uvelo solato. Gibanje in smiselna prehrana sta nujna, če želite, da vaše telo lepega dne preprosto ne zablokira.

Ampak to je zgolj osnova. Kaj pa tisto, kar živi v vaši glavi?

Če mene vprašate – pa me niste, a vam bom vseeno povedal – je pravi well-being preprost. Pomeni, da sediš v svojem najljubšem stolu, v hiši je mir, na televiziji ni nobene oddaje o kuhanju in nihče ne uporablja besed, kot sta "sinergija" ali "trajnostni razvoj". Lahko ste tudi v gozdu ali ležite na travniku, je čisto vseeno. To je preprosto stanje, ko se sinhronizirate s svetom, vesoljem in predvsem s samim seboj. Del tega zavedanja je tista holističnost, ki jo tako pogosto omenjajo na vseh koncih in krajih.

Končna sodba

Vsa ta raziskovanja in definicije so le megla, ki nam jo prodajajo ljudje v preozkih hlačah. Well-being ni cilj, ki ga dosežeš z uživanjem smutijev iz ohrovta, ki imajo okus po kompostu. To je redek in dragocen trenutek, ko ugotoviš, da je svet za pet minut nehal biti popolnoma nor – ali pa ti je za njegovo norost preprosto vseeno.

Vaša osebna sreča je edino pravo orožje, ki vam je še ostalo. Zato upoštevajte znanost in osebno zdravstveno stanje, poslušajte ljudi v belih haljah, ko govorijo o zdravju, nato pa naredite naslednje: pojdite ven, kupite si tisti pregrešno drag kos sira, ki smrdi po starih nogavicah, nalijte si kozarec nečesa, kar bi vaš zdravnik označil za "nevarno", pojejte tisto "škodljivo" kremno rezino ali pa nesramno sladke tri kepice sladoleda v hrustljavem kornetu, če vam pač tako paše. Uživajte v dejstvu, da ste živi in da vas vsaj v tem trenutku nihče ne sili meditirati ob zvokih kitov. Ker če smo iskreni ... kako težko je v resnici biti srečen?

sladoled.jpg

In ko boste to ugotovili, se mirno vrnite k svoji jogi in kvinoji. Takrat boste namreč počeli tisto, kar vas loči od deževnika: bili boste srečni in zadovoljni po lastni izbiri, ne pa po navodilih aplikacije na vašem pametnem telefonu.


Vaša zasebnost na naši strani

Z vašim soglasjem mi in naši partnerji uporabljamo piškotke ali podobne tehnologije za shranjevanje, dostop in obdelavo podatkov, kot so vaš obisk strani, IP naslov in identifikatorji piškotkov. Soglasje lahko kadarkoli spremenite s klikom na "Več" ali prek povezav na dnu strani (Pravilnik o zasebnosti in Politika piškotkov).

Mi in naši partnerji izvajamo naslednje obdelave:

obvezni piškotki, osebno prilagojeno oglaševanje in vsebina, merjenje oglaševanja in vsebine, raziskovanje občinstva in razvoj storitev, privolitev za vsebine tretjih ponudnikov ter shranjevanje in/ali dostop do podatkov na napravi.

IMMAVIMENTO | Well-being